Istrski polotok, druga stran Jadrana

V severo-vzhodnem delu Jadrana smo price velikim spremembam
obalne pokrajine. Po preckanju Soce, nižina preide v visoko
kraško planoto, ki se dviga nekaj sto metrov nad morsko višino
ter zaobjema Tržaški zaliv in Istrski polotok. Tla so apnencaste na-rave,
torej posebej obcutljiva na erozijo, cemur gre po eni strani
pripisati podobo kopnega, kjer najdemo precej sušno in robato pok-rajino, prekrito z grmovjem, ki se v jesenskem casu živo pobarva,
na drugi strani pa najdemo vijugasto obalo z globokimi zalivi, t.i.
morskimi kanali, ki so jih vcasih tako imenovali zaradi primerjave
z norveškimi fjordi. ýe si privošcimo pogled od blizu, tudi Kras
pokaže obcutne razlike glede na geografski položaj.

Okoli Tržaškega zaliva, na slovenskem ozemlju, govorimo o »beli« Istri zaradi skalnate pokrajine, ki v notranjosti oblikuje gorsko verigo gore Ucka in na obali tvori vertikalne ceri, kot v Strunjanu in Piranu.
Do tu so vozila transportna plovila Beneške republike (Serenissima),
potem ko so plula iz lagune v laguno, ter tu natovorila bel istrski kamen, iz katerega je zgrajenih polovica Benetk.

V notranjosti je presenetljivo veliko tekocih voda in studencev, torej tudi zelenih gozdov. Prav v slovenskem obalnem pasu najdemo za
potapljace najzanimivejše morsko dno, saj ima edinstvene znacil-nosti v jadranskem okolju. Le nekaj deset milj je oddaljen morski
rezervat Punta Grossa, severno od Kopra in Strunjan ter Punta Madonna, v bližini Pirana.
Strastni opazovalec ptic se bo ustavil na Secoveljskih solinah, ki delujejo že 800 let, danes pa so cenjene predvsem zaradi tega ker nudijo dom morskim pticam. Južneje, na hrvaškem ozemlju govorimo o »rdeci« Istri, tako imenovani zaradi barve zemlje, rodovitna ilovica, ki vsebuje železo in je idealna za gojenje trte in oljke, ki se izmenjujejo z dišeco sredozemsko makijo in pasovi zimzelenega gozda. Pokrajina je sušna in vidno zaznamovana s pojavi kot so – doline, jame, fojbe, podzem-ne
rekeki jih prav tako oznacujemo za »kraške«.
V zvezi s plovbo je potrebno povedati, da ima morje v Istri skalnato dno omejene globine (v povprecju v obalnem pasu 25 metru) ki raz-loži pojav plimovanja, ki dnevno niha tudi za vec kot 50 cm (pa
tudi vec kot en meter ob najvecjem plimovanju) in tokovi, ki so
lahko mocnejši v morskih ožinah ob obali.

Bistven element kar se tice varnosti je vendarle veter, še posebej burja, ki se s severa spusti na Kras in Istro: bodite pozorni na vremensko napoved ter ane-mometer, pri cemer pa morate vedeti, da se kriticne situacije beležijo v zimskem casu. Istra je v resnici raj za športno plovbo, še posebej za jadralce: veliko je dobro opremljenih turisticnih pristanišc in ne manjka veliko dobro zašcitenih sidrišc. Zadnje priporocilo: glede na to, da so pravila plovbe in ribolova v slovenskih in hrvaških vodah v dolocenih delih drugacna od italijanskih je dobro vprašati za pojasnila pristaniške kapitanije ter se tako izogniti odvzemu letnega plovnega dovoljenja.