Delta reke Pad, nestalna vodna meja

Delta reke Pad se imenuje koncni del reke, tam kjer se rec-na
struga razširi v obliki pahljace iz šestih recnih rokavov,
ki gredo proti Jadranskemu morju: od severa proti jugu, Pad Levante
(Po di Levante), Pad Maistra (Po di Maistra), Pad Pila (Po di Pila) imenovan tudi beneški, Pad Tolle (Po di Tolle), Pad Don-zella
(Po di Donzella) in Pad Goro (Po di Goro), ki oznacuje mejo
s pokrajino Emilija-Romanja.

Iz roke v roko, ko se sladka voda meša s slano, se spreminja tudi pokrajina, od trstja, ki ga obiskujejo caplje, do lagun, kjer se zadržujejo morske ptice. Okolje Delte je resnicnost, ki se nenehno razvija, zaznamovana s postopnim napredovanjem obmocij, ki jih vec ne zaliva voda, do cesar pride zaradi odlaganja recnih nanosov. Za lažjo oceno razsežnosti pojava je dovolj podatek, da je v etrušcansko-rimskem obdobju obalna linija v veliki meri ustrezala trenutnemu poteku ceste Via Romea, ki povezuje mesto Chioggia z opatijo Pomposa; po dveh tisocletjih je obala napredovala za vec kot dvajset ki-lometrov in jo danes predstavlja prehodno okolje izredne vrednosti, ne le okoljske ampak tudi ekonomske zaradi gojenja mehkužcev, še posebej klapavic: s severa laguna Barbamarco, barje Burcio, barje Basson, zajeda Canarin in zajeda Scardovari.

Ozemlje Delte reke Pad skupno obsega 400 kvadratnih kilometrov
in spada pod provinco Rovigo. Skoraj ena tretjina tega obmocja
(12 tisoc hektarjev) je bila leta 1997 zašcitena z ustanovitvijo
Regijskega parka Delta reke Pad (Delta del Po), katerega
obmocje spada pod devet obcin (Adria, Ariano nel Polesine,
Corbola, Loreo, Papozze, Porto Tolle, Porto Viro, Rosolina in
Taglio di Po).
Zrcalna stvarnost je južni prerez parka, ki pod jurisdikcijo Emilije-Romanje zajema sedmo recno strugo delte, se nadaljuje proti barju Valli di Comacchio v provinci Ferrara, do solin Cervia v provinci Ravenna, v skupnem obsegu dodatnih 60 tisoc hektarjev.

Gledano v celoti gre za eno najpomembnejših mokrišc ne le Sredozemlja, ampak celotne Evrope, izjemna je ne le zaradi razlicnosti okolij – reka, lagune, borovi gozdovi – in živalskega bogastva – pri tem mislimo na gnezdenje flaminga – ampak tudi zaradi kulturne vrednosti, ki jo na beneškem obmocju izpricujejo stara mestna jedra kot Adria in kulturni spomeniki izrednega zgodovinskega pomena kot cerkev Sv. Bazilija (San Basilio),
mesto za postanek na stari cesti via Popilia.

Plovba po Delti:boje in belo-rdeci trikotniki
Najucinkovitejši nacin za odkritje ozemlja Delte so vodne poti, po
katerih se lahko zapeljete z razlicnimi plovili, od pokritih športnih
colnov do hiš na colnih (house-boat), od gumijastih colnov do
kanujev. Recna plovba je del vecjega padsko-beneškega sistema
recnih poti, ki po eni strani omogoca plovbo po reki navzgor vse
do mesta Cremona (in del leta pride vse do Foce Ticino) in se po
drugi strani razteza vzdolž jadransko obalo od mesta Ravenna
do Benetk ter nato vse do vhoda v Tržaški zaliv. Dostop do vod-nih
poti Delte reke Pad je možen preko recnih odprtin, ob katerih
je tudi veliko pristanov, ali pa preko kotanj in povezovalnih kanalov
razlicnih delov Beneške vodne poti. Iz prakticnega vidika
recna plovba ni posebno zahtevna, ceprav je potrebno upoštevati
tudi potek plitvin in spodnji tok, ki se v delih bliže morju meša s
tistim, ki je posledica plimovanja. Prevozne vodne poti so oznacene
s posebnimi oznacbami tj. belo-rdecimi trikotniki na kolih in z boja-mi,
ki oznacujejo plitvine in kažejo pot, po kateri je potrebno iti.