Beneške lagune, okolje, ki mu na svetu ni enakega

Beneške lagune spremljajo celotni zahodni obok Severnega Jadrana
od Delte reke Pad do zacetkov Krasa, vzdolž obalo kjer se iztekajo
reke severo-vzhodnega dela, ce omenimo le najpomembnejše,
Adiža, Brenta, Sile, Piava, Tilment in Soca. Izvorno smo v prehodnem pasu med kopnim in morjem našli lagunska obmocja, ki so
se zaradi nenehnih recnih nanosov stalno razvijala.

To je bil za clovekove dejavnosti škodljiv proces, še posebej kar zadeva najvecjo vodno površino, Beneško laguno, ki je že stoletja predmet vodne sistemizacije tako na strani proti morju, z ogromnimi zašcitami pred razburkanim morjem, kot na strani proti celini s preusmerjanjem recnih pritokov in izgradnjo odvodnih kanalov.

Vse to, za ohranitev krhkega ravnovesja, ki je v notranjosti lagune omogocalo nastanek mestnih naselbin, morskih dejavnosti ter gojenje rib.
Dandanes Beneška laguna pokriva površino veliko 550 km2 in povprecno globino 1,2 m, ki jo od morja deli obmorski kordon dolg približno 60 km od ustja reke Adiže (Foce dell’Adige) do izliva reke Piave, ki ga prekinjajo pristaniške odprtine Lido (800 m), Malamocco (400 m) in Chioggia (380 m). Je eno najvecjih mokrišc Sredozemlja, edinstveno na svetu kar zadeva okoljsko, zgodovinsko
in ekonomsko vrednost.

Znotraj lagunskega zaliva sta mesti Benetke in Chioggia in preko 50 otokov med katerimi so Murano, Burano in Torcello. Plovbi je namenjena mreža kanalov v skupni dolžini 1580 km ki zagotavlja izmenjavo lagunskih voda. Na ozemlju je približno 70 km2 površin, ki se ob oseki pokažejo iz vode v lagunah (barene), ozemlja na vodnem površju, ki imajo odlocilno vlogo v vodnem ravnovesju lagune; tu je tudi približno 90 km2 ribolovnih barij, oziroma zagrajenih obmocij opremljenih za vzgojo rib, razprostirajo pa se v severnem in sredinsko južnem delu obrobja lagune.

Severni Jadran pogojuje lagunski ekosistem s plimovanjem, ko vode dvakrat na dan vstopijo in izstopijo iz lagune preko pristaniških odprtin ter tako ustvarijo dve najvišji in dve najnižji stopnji vode; pojav, posledica kompleksnosti meteoroloških in astronomskih pojavov beleži povprecno nihanje za približno 70 cm, med -20 in +50; prostornina izmenjane vode je povprecno 400 milijonov m3 dnevno, lahko pa pride do pojava t.i. »visoke vode« (acqua alta), katerega prva posledica je poplavljanje starega mestnega jedra Benetk.